Kako se pripraviti na dopust, kakšna zdravila na poti ne smejo manjkati in kako ukrepati v primeru morebitnih poškodb ali zdravstvenih težav? Nekaj praktičnih nasvetov na novinarski konferenci so podali družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, pediater Denis Baš in farmacevtka Romana Rakovec.
Ker nesreča nikoli ne počiva, tudi na dopustu ne, je Zdravniška zbornica Slovenije pojasnila, kako se na počitnice pripraviti, da bodo te kar se da brezskrbne.
Nekaj ključnih napotkov so na novinarski konferenci podali družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček, pediater Denis Baš in farmacevtka Romana Rakovec.
Nujno zdravstveno zavarovanje
Najranljivejši so kronični bolniki, zato morajo ti s seboj na dopust vzeti zadostno količino zdravil. “S seboj je treba imeti tudi rezervo. Če greste na letalo, jo imejte med ročno prtljago,” je v uvodu svetovala Kopčavar Guček in dodala, naj imajo bolniki s seboj tudi zadnje izvide.
Najpomembnejše zdravilo za vse je zdravstveno zavarovanje, odrasli pa so odgovorni tudi za otroke. “Ko se podate na pot, je nujno mednarodno zdravstveno zavarovanje, ki je brezplačno za evropski prostor. Za vse države, ki jih boste do destinacije prečkali, imejte krito zavarovanje. Če letite skozi Nemčijo v Afriko in se vam kaj zgodi na letališču v Frankfurtu, je evropska zdravstvena kartica nujna,” je dejala.
Če greste v oddaljene kraje, na NIJZ obstaja ambulanta za popotnike, v kateri dajejo koristne informacije o načrtovanih poteh. “Tam svetujejo, kakšna zdravila in cepljenja so potrebna,” je pojasnila družinska zdravnica. “Dobro je tudi zapisati, na katera zdravila smo alergični.”
Kaj storiti ob dehidraciji?
Velik problem je tudi dehidracija. “Vsak prostor s hlajenjem suši zrak, najbolj telesu primerna vlažnost je od 40- do 60-odstotna vlažnost,” je predstavila, zato je steklenico vode treba vedno nositi s seboj. Kopčavar Guček je močno odsvetovala telesno aktivnost v najbolj vročem delu dneva.
“Dehidracija najbolj grozi otrokom in starejšim. Otroci nimajo popolne strukture kože, zato so v okolju, ki je za odrasle v redu, bolj ogroženi. Najmlajši ne znajo povedati, kdaj so žejni,” je povedala in dodala, da so zaradi tanjše kože in “izrazite izgube občutka žeje” dehidraciji bolj podvrženi tudi starejši.
“Vodo je treba piti na pamet. Dnevno morajo odrasli zaužiti liter do litra in pol vode, ta ne sme biti sladkana,” je povedala družinska zdravnica. Dovolj vode pa je treba vzeti tudi na pot. “Zlata rezerva. Ena ali dve veliki steklenici vode sta nujni za na pot.” Kopčavar Guček je povedala še, da je vodo najbolje piti mlačno, saj najbolje pomaga v primeru dehidracije.
Znaki dehidracije: suha koža, suha usta, suhe in srbeče oči, ščemeč nos, utrujenost, slabo počutje. “Če imate kakšnega od teh znakov, spijte dva decilitra vode. Če se boste počutili bolje, ste bili dehidrirani,” je povedala Nena Kopčavar Guček. Dober je tudi rehidracijski prašek, s katerim si povrnemo potrebne elektrolite.
Dehidracijo povzročajo tudi nekatera zdravila, je še pojasnila družinska zdravnica. Za primerjavo: človek lahko brez hrane zdrži med 10 in 14 dni, brez vode pa le 24 ur.
Za dovoljšnjo količino vitamina D je dovolj zgolj 20 minut na soncu med 10. in 16. uro. “Dvajset minut sonca nikogar ne bo opeklo. Soncu lahko nastavimo zgolj roke in obraz, izpostavljenost telesa ni potrebna,” je povedala o vitaminu D.
Kaj storiti v primeru sončnega udara?
Sončarica se pojavi pri pretirani izpostavljenosti soncu, najbolj ogrožajoča pa je, ko sonce obseva zadnji del glave, v zatilju imamo namreč center temperaturo, je pojasnila Kopčavar Guček.
Posledica izgube velike količine tekočine se najprej pokaže kot vročinska izčrpanost, ki jo imenujemo tudi predstopnja sončarice. Opazimo obilno znojenje, bledico, utrujenost, slabost in bruhanje, v nekaterih primerih tudi krče, predvsem v mišicah rok in nog. Telesna temperatura je v tej fazi še normalna, ko pa se ta začne dvigovati in težave ne zajezimo, lahko nastopi sončarica. Če opazimo katerega od teh znakov, je nujen umik s sonca. “Oseba naj spije mlačno ali hladno vodo, nikar vročega čaja, ki telo še bolj ogreje. Zaželeni so tudi hladni obkladki,” je pojasnila.
Če se pojavijo krči ali nezavest, je nujen pregled pri zdravniku.
Skrb za najmlajše
V nadaljevanju je pediater Denis Baš podal napotke za oskrbo najmlajših.
Potovalna slabost
Znaki potovalne slabosti so: neugoden občutek v trebuhu, povečano izločanje sline, otroci lahko tudi bruhajo.
Če je pot krajša in bo otrok zdržal brez obroka, ga preskočimo, sicer pa naj bo obrok lahek (npr. kos kruha, prepečenec, krekerji, zeliščni čaj), otrok naj gleda v smeri vožnje, lahko ga zamotimo z glasbo, petjem ali pogovorom. Če so otroci nagnjeni k potovalni slabosti, odsvetujemo branje ali gledanje zaslonov, pri preprečevanju slabosti pomaga tudi spanje.
Če se kakšni od zgoraj naštetih znakov pojavijo, sta priporočljiva krajši postanek in krajši sprehod. Poskusimo lahko z obkladki na vrat ter masažo stopal.
Pred vožnjo lahko otrok zaužije prehranska dopolnila z ingverjem. Pri otrocih s hudimi težavami, ki so starejši od šest let, pa lahko starši v lekarni kupijo antihistaminska zdravila proti slabosti.
Virusne okužbe
Tudi na dopustu otroci lahko pogosto zbolijo za virusno okužbo, za te okužbe so značilne bolečine pri požiranju, hripavost, izcedek iz nosu in oči, zamašen nos, kašelj ali povišana telesna temperatura.
Če otroci zbolijo, je nujno uživanje dovolj tekočine, nos lahko očistimo s fiziološko ali hipertonično raztopino, izpirajmo oči. Ob večjih bolečinah lahko starši otrokom dajo paracetamol, pri starejšem otroku tudi pastile za žrelo. Ob kopanju v bazenih, morju ali jezerih so pri otrocih pogosta vnetja zunanjega sluhovoda, ki se kažejo z bolečino v ušesu in občutljivostjo na dotik.
Ker tanka plast ušesnega masla v sluhovodu deluje zaščitno in preprečuje vnetje, pediater odsvetuje čiščenje ušes z vatirano palčko.
Pri otrocih, ki so bolj nagnjeni k tovrstnim okužbam, lahko preventivno uporabimo kapljice alkohola in kisa, ki jih kupimo v lekarni.
Kljub temu lahko starši otroku dajo protibolečinski sirup ali tableto, medtem ko “samozdravljenje” z antibiotiki pediater odsvetuje. Če bolečina vztraja, je potreben obisk pri zdravniku. Kdaj ga peljati k zdravniku? Ko otrok težje diha, zavrača tekočino in neutolažljivo joka. Tudi otroka, ki ima vročino več kot tri dni in nima drugih znakov, je treba peljati k zdravniku.
Najpogostejši zaplet virusnih okužb pri majhnem otroku sta gnojno vnetje ušesa in bakterijska pljučnica.
Prva pomoč pri ožigih, pikih žuželk in ob srečanjih z morskimi ježki
V Jadranskem morju ni smrtno nevarnih meduz, a je njihov ožig lahko precej neprijeten.
Na koži povzroči bolečino, pekočino, srbenje in rdečino. Prva pomoč je izpiranje z morsko vodo, odstranitev ožigalk s kože s pomočjo kamna ali papirja, kožo lahko izpiramo tudi s kisom. Nikakor ni priporočljivo izpiranje s svežo sladko vodo, ker se bo iz ožigalk sprostilo še več strupa. Mesto ožiga nato hladimo s hladnimi obkladki, lahko tudi ledom, ki ga zavijemo v krpo. Lahko uporabimo zdravila proti bolečinam ali srbenju. Če pohodimo morskega ježka, zdravniki svetujejo, naj bodice odstranimo s pinceto ali podobnim pripomočkom. Rano dobro izperemo z vodo ter pokrijemo z obližem, saj s tem preprečimo morebitno okužbo. Če pa se pojavijo oteklina, večja rdečina in bolečina, moramo poiskati zdravniško pomoč.
Ob piku žuželk v večini primerov obisk zdravnikov ni potreben, če je mesto pika zelo srbeče, lahko starši dajo otrokom tudi sirup antihistaminika. Ob čebeljih pikih in podobno odstranimo želo in srbeč del hladimo z obkladki. Najmlajši lahko zaužijejo tudi sirup ali tablete antihistaminika. Otroci z alergijami na pik čebele ali ose morajo takoj vzeti predpisano terapijo, v primeru anafilaktične reakcije injekcijo epipena.
Odrgnine in rane
V primeru manjših poškodb – odrgnin in manjših ran – te obilno izpiramo s tekočo vodo, pri čemer lahko uporabimo tudi antibakterijsko milo ter razkužilo, a ne alkohola.
Še boljše je izpiranje s fiziološko raztopino. Nato rano pazljivo obrišemo z gazo ali čistilnim robčkom, jo prekrijemo s sterilno gazo ali obližem. Na rano ne nanašamo nobenih olj, mazil, joda, alkohola in podobnega.
V lekarnah so na voljo tudi obloge, ki pospešijo celjenje rane. Obisk zdravnika je potreben, če je rana globoka – ali jo imamo na obrazu. V tem primeru rano speremo s fiziološko raztopino ali tekočo vodo, jo sterilno pokrijemo in obiščemo zdravnika.
Katera zdravila naj s seboj vzamejo starši? Poleg zdravil, ki jih mogoče otrok potrebuje zaradi svoje osnovne bolezni, je dobro imeti v svoji domači lekarni fiziološko raztopino (za izpiranje oči, ran ali obkladke na pike), probiotik (v primeru driske), zdravilo za lajšanje bolečin in zniževanje vročine (paracetamol ali ibuprofen), kakšno kremo ali mazilo za nego poškodovane kože ter obliže. Nujna pa je sončna krema s faktorjem 30 ali 50 in več.
Počitniška lekarna
Počitniško lekarno je predstavila farmacevtka Romana Rakovec, ki je poudarila, da nimajo univerzalnih počitniških lekarn, ampak so te pripravljeno individualno – in po posvetu s farmacevti, je pojasnila Rakovec.
V počitniški lekarni so nujna zdravila, ki jih redno jemljemo. Prva pomoč, ki vsebuje: razkužilo in mazilo za rane, sterilne gaze, povoje, vodoodporne obliže in varnostne zaponke, trikotno ruto, škarje, pinceto in termometer. Zdravila, ki preprečujejo in odpravljajo manjše zdravstvene tegobe: protibolečinske tablete (najbolje paracetamol, dobi se tudi brez recepta), rehidracijski prašek (za primer dehidracije, recimo ob driski), zdravila proti potovalni slabosti, repelent oziroma sredstvo za odganjanje insektov in izdelki za odpravljanje težav po pikih žuželk in ožigih meduz, kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem, kremo za nego kože po sončenju, hladilno mazilo za vnetja in opekline.
Zdravila in pripomočke hranite v originalnih škatlicah, skupaj s priloženimi navodili za uporabo. Vedno preverite njihov rok trajanja in jih hranite na sobni temperaturi (do 25 stopinj Celzija) ter na temnem in suhem mestu, najbolje v priročni torbici, ki ne prepušča vlage in svetlobe. Nujna zdravila je smiselno imeti pri sebi, v ročni prtljagi.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje